Skoči na glavno vsebino

Kdor čaka – dočaka

Tokrat, priznam, je težko reči, kdo je bolj nestrpno pričakoval naše ponovno snidenje: stanovalci Doma starejših občanov Ribnica ali učenci in učenke Osnovne šole Ribnica. Po dooolgem letu dni, polnem prepovedi, zapovedi in preprek, nam je bilo 25. marca končno dovoljeno priti v DSO Ribnica, tamkajšnje stanovalce lepo pozdraviti in jim v živo zapeti.

Tokrat so iz Osnovne šole Ribnica v Dom večinoma prišli četrtošolci, začetni pozdravček pa so zapeli tretješolci iz 3.c z učiteljico Majo in obiskovalce celo povabili, naj z njimi zapojejo. Kljub prepotenim rokam na začetku pa na nastopu ni bilo videti nobene treme. Odlično so utrli pot učencem in učenkam iz 4.d z učiteljico Tanjo, ki so nam predstavili porednega pobalina in veliko rumeno podmornico, Ajda in Viktorija iz 4.d pa sta za gledalce pripravili še dve deklamaciji: eno o dedku in eno o babici.

In ker babice gotovo najraje pečejo potico in delajo palačinke, so se z naslednjo pesmijo učenci in učenke iz 4.a z učiteljico Branko res potrudili in nam s svojo pernato družbo zagotovili nujno sestavino za peko – domača jajčka. Vse je šlo odlično po načrtu, dokler nam četrtošolci iz 4.c z učiteljico Miro niso zaupali, da so jajca baje pojedle kukarače. Ko smo poslušali njihovo zabavno zgodbo, smo jim seveda morali tudi verjeti.

Tako s peko na sončnem dvorišču žal ni bilo nič… Malo so se nam sicer pocedile sline, ampak ni bilo časa za vihanje nosov, saj so nas učenke in učenci iz 4.b spomnili na pomlad! Sončni žarki nas vsak dan malo bolj oblivajo s svojo toploto, trate pisano zelenijo in se pripravljajo na obiske pridnih čebelic ter prelepih metuljev. Prihaja pomlad, kot se šika. S pomladjo pa tudi ptički bolj veselo pojejo in nič ni čudnega, če se nas loteva zaljubljenost, zato so nam B-jevci z učiteljico Sandro postregli s pravo himno ljubezni.

V želji, da bi pomladni pozdrav še dalj časa ostal v lepem spominu Stanovalcev Doma starejših občanov Ribnica, so se četrtošolci odločili, da ga zaključijo kar se da glasno. »Seveda pa smo najglasnejši, če zapojemo skupaj!«, so rekli. To so tudi storili ter se veselo, nagajivo, razigrano in prav zares pomladno v pričakovanju čimprejšnjega snidenja tudi poslovili.

Tekst in foto: Katja Rus

Dostopnost