MLADOST IN MODROST Z ROKO V ROKI
Življenje, veliko, visoko, večno,
kličem ti: “Dober dan!”
in ti ponujam roko za srečno
skupno vandranje kdove kam.
(T. Pavček)
Zadnji dve šolski leti smo osnovnošolci preživeli prežeti z zdravstvenimi ukrepi, izolacijami in poukom na daljavo, kar je na mnoge pustilo velike posledice in primanjkljaje na vseh področjih, hkrati pa je prineslo zavedanje o pomembnosti dobrih in pristnih medosebnih odnosov ter bližine in podpore svojcev. Zato smo bili še toliko bolj veseli, da smo lahko tako sebi kot starostnikom v Domu starejših občanov polepšali četrtkovo že tako sončno dopoldne. Po Pavčkovo smo skupaj »vandrali« in se nostalgično spominjali osnovnošolskih dni. V prireditvi so sodelovali učenci OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica pod mentorstvom Katje Rus, Vanje Novak, Nataše Arko, Dolores Arko ter Lee Bracovič. Učenki iz 8. d razreda sta brali vezno besedilo in Pavčkovo pesem z naslovom Dober dan, življenje! Tako kot je imel pesnik rad svoje življenje in je v njem znal videti predvsem dobre stvari, kljub svoji težki poti, je prav, da tudi mi na svoje življenje pogledamo z radostjo in se ga veselimo. To je že mnogo let nazaj vedel in znal Abraham in tako učil tudi svoje sinove. Pevski zbor je srečanje otvoril s pesmima Abraham in Cici himna, nato pa nas je s pesmima Čudežna klop in Dežela branja za trenutek popeljal v čas brezskrbnega otroštva, igrivosti in razigranosti, pa tudi v čas napredovanja, vedoželjnosti, znanja in truda. In čeprav se še danes učenci včasih sprašujejo, kaj jim bo vse to v življenju koristilo, in bi najraje naredili vse po svoje, se vseeno dobro zavedajo, da se v šoli naučijo veliko temeljnih stvari za življenje, zato vse to znanje in veščine, ki jim ga učitelji predajamo, brezkompromisno sprejmejo. Učenki 8. c razreda sta nam dogodek popestrili s petjem in igranjem pesmi Let it be ter Vsak po svoje. Spomnili pa smo se tudi na dan reformacije, ki ga obeležujemo 31. oktobra. To je namreč dan, ko se med drugim spominjamo tudi začetkov slovenskega jezika in prvih slovenskih knjig. Ker se zavedamo, kako pomembna je slovenska beseda in prav tako ljudsko izročilo, smo prisluhnili še pesmim ljudskega izvora, ki jih prav gotovo vsi zelo dobro poznamo, to so Čuk se je oženil, Na planincah, Moj očka ima konjička dva, Izidor, Jaz sem muzikant ter Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Srečanje smo zaključili z lepo Pavčkovo mislijo, ki pravi: »Ne bojte se življenja! Naj pljuska v vas z vso silo in v vse žile, naj vas nese ali zanese, le ne pustite, da vas spodnese. In imejte ga radi, da bo tudi ono, življenje, imelo rado vas!«, in sklenili, da se kmalu spet srečamo in skupaj »povandramo«.
Tekst: Lea Bracovič
Foto: Katja Rus
