Skoči na glavno vsebino

Četrtošolci z veveričkom k sončku

Biti malo drugačen, odstopati od povprečja… Zakaj pa ne?!

Pod okriljem Zveze Sonček že od leta 1993 poteka projekt Korak k Sončku, v katerem v šolskem letu 2021/22 sodelujejo tudi četrtošolci OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica. Projet Korak k sončku poudarja enakost pravic vseh otrok ,ki hodijo v osnovno šolo, ne glede na to, kako drugačni so si med seboj. Želi poudariti, da drugačnost ni slaba, ni napačna, ni izgovor za izključevanje, je pa razlog za spoznavanje novega in sprejemanje neenakega.

Četrtošolci OŠ Ribnica so v tem šolskem letu veliko govorili o drugačnosti in med drugim spoznali tudi Čopka, glavnega junaka knjige z naslovom Veveriček posebne sorte avtorice Svetlane Makarovič.

Čopko je bil najmlajši sinček v družini, kjer so se štirje njegovi sorojenci razvijali po vseh pravilih družbe. Tudi Čopku je šlo dobro, čeprav je bil najmlajši. Ko pa bi moral začeti hoditi in skakati, takrat pa so nastopile težave. Naš veveriček je namreč imel eno tačko malo drugačno – skrivljeno, in nikakor ni mogel skakati. Novica o drugačnem veveričku je kot strela švignila skozi gozd in kaj kmalu so prav vse živali vedele o tej neugodnosti. Kljub temu, da je bila Čopkova mama vsa v skrbeh, pa jo je starejša gospa potolažila, naj ne skrbi in raje ponudi malemu veveričku nove možnosti, kjer bo lahko razvil druge svoje spretnosti. Tako je mama veverica poslušala nasvet stare modrijanke ni bila več v skrbeh glede malega Čopka, katerega pa je svet prav pošteno zanimal in je svoj čas namenil predvsem opazovanju. Tako se je naučil peti, računati, opazovati naravo in kmalu postal najpametnejši veveriček, katerega so druge gozdne živali občudovale in k njemu hodile po nasvete. In kdaj pa kdaj jim je povedal tudi zgodbo o malem veveričku, ki ni znal skakati…

Četrtošolci so z zanimanjem prisluhnili zgodbi in si ogledali ilustracije, temu pa je sledil pogovor o drugačnosti. Med drugim so iskali tudi lastnosti, po katerih se razlikujejo od svojih sorojencev ali prijateljev. Ugotovili so, da je prav ta drugačnost včasih razlog, da se ne počutijo sprejete.

Svoje razmišljanje so različni razredi zaznamovali še z ustvarjanjem. Tako sta 4. c in 4. d zgodbico dramatizirala, 4. b je z ilustracijami ustvaril svojo posebno knjigo, učenci 4.a pa so na temo zgodbice o veveričku Čopku ustvarjali stripe. Njihovi izdelki so bili čudoviti, zato vam z veseljem sporočam, da si njihove likovne izdelke lahko ogledate na razstavi v knjižnici v Miklovi hiši.

Čudovite pa niso bile le otroške stvaritve, ampak tudi njihove ugotovitve! Kljub različnim primerom in različnemu poteku debate o drugačnosti so prav vsi štirje razredi četrtošolcev prišli do spoznanja, da pogosto ni prijetno biti drugačen. Zato je prav, da drugačnost ne zaznamujemo z negativnim predznakom in tako drug drugemu dajemo možnost biti poseben, biti edini in v tem uživati.

 

Tekst in foto: Katja Rus

Dostopnost