V četrtek, tretjega oktobra 2024, smo se ob pol osmih zjutraj namenili proti severovzhodnem delu države oz. Štajerski in Prlekiji. Pot smo začeli v Ribnici na Ribniškem polju, ki spada pod Dinarsko-kraški svet. Tega porašča veliko gozdov, kljub temu, da je v zemlji veliko apnenca in dolomita. Gozdove bogati veliko živalskih in rastlinskih vrst.

Pot smo nadaljevali proti Ljubljani. Ta spada v Predalpske pokrajine. To je hribovito območje, ki ima tudi kotline. Ena takih je Ljubljanska kotlina. Na našem avtobusu so bile učiteljica Marjana Cvar, Anita Dacinger ter vodja avtobusa učiteljica Brigita Gregorčič Lenarčič, ki nam je povedala tudi številne zanimivosti. Omenila je koliščarje, ki so tu živeli že pred več kot 6000 leti in so imeli svoje ladje, izume kot so kolo, hiše na kolih, katerih se je veliko ohranilo zaradi mokre in trdno zbite zemlje, v kateri ni bilo kisika. Kmalu za tem smo imeli prvi postanek. To so bile Trojane. So kar pomembna turistična točka, znana po svojem razgledu in izvrstnih krofih. Peljali smo se preko Posavskega hribovja, skozi katerega teče tudi reka Sava, najdaljša slovenska reka, ki izvira v Sloveniji. Videli smo del Celjske kotline, ki se nahaja v porečju spodnjega toka reke Savinje in se razteza v kar 35 kilometrov dolgo in okoli 6 do 12 kilometrov široko kotlino. Kmalu smo prispeli na Ptuj.

Ptuj je osmo največje mesto v Sloveniji in šteje okoli 18.000 prebivalcev. V primerjavi z rimskimi časi, ko se je to mesto imenovalo Poetovia, je izgubilo kar 12.000 prebivalcev, saj jih je takrat štelo 30.000. Ptuj naj bi bil tudi najstarejše rimsko mesto na območju Slovenije, saj je bil v knjigah napisan prvi. Ko smo stopili iz avtobusa, nas je prevzela lokalna vodička. Najprej nas je odpeljala do zanimivega aluminijastega obroča. Gre za projekt občine Ptuj in podjetja Talum, katero je pred petimi leti proslavljalo 65. letnico delovanja. Kip naj bi bil največji aluminijast kip v Evropi in skozi njega lahko vidimo staro jedro mesta Ptuj. Mesto leži na Dravskem polju, saj skozi njega teče reka Drava. Preko nje so v Ptuju speljani štirje mostovi. Prečkali smo peš most in se nato zaradi dežja ustavili pod streho gostilne Ribič, kjer smo izvedeli, da po Dravi vozi ladjica po imenu Čigra. Ta se ustavlja na štirih pomolih. Odšli smo naprej ter si ogledali fasado posebne hiše, v kateri naj bi bile vgrajene topovske krogle. Odpravili smo se proti novi občini, saj v stari stavbi ni bilo dovolj prostora. Fasada ima poseben premožen srednjeveški izgled in nosi tudi dva kipa. Med njima je okno. Skozi to okno vsakega februarja na dan kurentovanja, županja oznani novega župana za en dan. Tistega dne se vse javne ustanove zaprejo po dvanajsti uri in ljudje rajajo ter se zabavajo cel dan. Imajo dve vrsti kurentov, takega s perjem in takega z rogovi. Njuna oprava tehta tudi do 35 kilogramov. Videli smo Florijanov spomenik, ki naj bi gasilcem dajal varnost in srečo. Sredi mesta stoji velik zvonik, katerega so zgradili po pobudi meščanov. Ura na stolpu je le na straneh, ki so obrnjene stran od gradu, saj graščak ni želel prispevati h gradnji. Pod zvonikom stoji Orfejev spomenik, ki je bil nekoč tudi sramotilni steber. Tam so obešenca ljudje zmerjali in oštevali. Videli smo tudi samostan in cerkev Sv. Petra in Pavla, ki je bila med vojno porušena in nato spremenjena v pošto. Pred 40. leti so jo obnovili in zdaj stoji v enaki podobi kot na začetku mesta Ptuj. Za cerkvijo je tudi grad, na katerega smo se odpravili po ozki poti in si nato ogledali mesto. Tako se je naš ogled Ptuja zaključil.

Odpravili smo se v Jeruzalem.  Jeruzalem je razloženo vinogradniško naselje s središčem okoli cerkve Žalostne Marije Božje iz leta 1652. Odšli smo proti cerkvi, v kateri nas je sprejel 800. letni vitez Andrej Jeruzalemski. Pojasnil nam je, da je s svojimi sopotniki potoval v božje mesto Jeruzalem, vendar so se zaradi gostoljubja ustavili kar na tem mestu. S seboj so nosili sliko iz Jeruzalema. Na sliki sta bila Žalostna Marija Božja, Jezus Kristus in v Marijini ruti se je skrival še tretji obraz. Kraj je nato po tej sliki dobil ime. Vitezom pa je bilo rečeno, da s pitjem enega požirka jeruzalemskega vina na dan ne bodo srečali smrti. Živ naj bi ostal le vitez Andrej, ki se je edini držal pravila. Po ogledu cerkve smo na avtobusu pojedli malico in spoznali našo drugo vodičko. Ta se je z nami odpeljala do Ljutomera.

Ljutomer je mesto v Prlekiji, v njem govorijo prleško. Beseda Ljutomer izhaja iz nemške besede Lotmerk. Pot smo začeli na Glavnem trgu. Ta pa ni edini trg v mestu, saj imajo še tri druge trge. To so Miklošičev, Stari trg in trg Jakoba Babiča. Na Glavnem trgu smo videli spomenik imenovan kužno znamenje. Poleg njega so na trgu še trije kipi, na katerih so modeli glav najznamenitejših prebivalcev Ljutomera. Ko smo hodili po mestu, smo šli mimo različnih stavb, se ustavili na ulici, kjer nam je vodička predstavila še nekaj znamenitosti ter pokazala klopotec. Na koncu smo si ogledali zelo zanimiv park. Ta park je bil včasih hrastov gozd in prav v tem gozdu se je na nekem taboru porodila prve ideja za samostojno Slovenijo. Nekaj teh hrastov še danes stoji. Kmalu za tem smo se odpravili na avtobus, se poslovili od vodičke in se odpeljali domov.

Pred zadnjo postojanko v Ribnici smo se še enkrat ustavili na Trojanah, si kupili krofe in odšli domov. Pot domov smo si popestrili s pogovarjanjem in na koncu tudi s petjem. Skratka, dan smo preživeli lepo in se v Ribnico vrnili okoli osmih zvečer. Kljub celodnevnem deževju smo bili veseli in prijetno utrujeni.

Luka Kljun, 8.E