Skoči na glavno vsebino

Za Petra Andolška iz 8. c je pravljično število 7 resničnost – ima 7 zlatih priznanj

Razgovor s Petrom Andolškom, učencem ribniške osnovne šole in dobitnikom več nagrad in zlatih priznanj na državnih in mednarodnem tekmovanju.

Peter Andolšek je učenec, ki zna pravilno opozoriti nase. Čeprav je v razredu bolj tih, pa so njegova dejanja in rezultati res nekaj posebnega.

Ker so zahteve, ki jih postavlja šolski program, zanj prenizke, lahko veliko časa nameni poglobitvi znanj s področij, ki ga še posebno zanimajo. To je naravoslovje v vseh svojih oblikah; od matematike, fizike, kemije do astronomije. Tukaj je Peter najboljši, ne le v naši Ribniški dolini, ampak kar v celi Sloveniji in še širše. Svoje sposobnosti in znanje kot nadarjeni učenec dokaže na različnih tekmovanjih, ki se jih redno udeležuje, saj mu le-ta predstavljajo izziv, tako na družboslovnem kot naravoslovnem področju. Tudi učitelji ‑ njegovi mentorji ‑ ga radi povabimo k sodelovanju. Zato smo se ob koncu letošnjega šolskega leta vsi mentorji tekmovanj, na katerih je Peter dosegel zlato priznanje, odločili, da skupaj zapišemo in predstavimo njegove uspehe.

Glavno besedo smo dali kar Petru, da sam pove, kako mu vse to uspe. Z njim so se pogovarjale učenke šolskega novinarstva.

Šolsko tekmovanje iz logike je prvo tekmovanje v šolskem letu. Reševanje logičnih nalog spodbuja raziskovanje, logično razmišljanje in odločanje, kar postaja pomembna sposobnost in veščina otroka na vseh področjih učenja in življenja. Med nalogami je vedno naloga iz lingvistike, ki povezuje različne jezike in pisave.

Peter, kako rešuješ logično nalogo iz lingvistike?  

Rešujem jih tako, da najprej najdem podobnosti, skupne stvari, ki se povezujejo, nato sklepam, tudi ugibam in na koncu pregledam, če je besedilo smiselno. Če naloga ni smiselna, se lotim reševanja znova.

Kaj meniš o tekmovanju iz logike?

Vedno je premalo časa, kljub temu da so le štiri naloge, a so zelo obširne. To je, skupaj z Bobrom, edino tekmovanje, pri katerem mi zmanjka časa. Če bi znal manipulirati s časom, bi nekaj časa tekmovanja iz matematike, kjer mi ga vedno ostane, dodal tekmovanju iz logike. Verjetno moramo tekmovalci pri logiki pokazati tudi hitro in natančno razmišljanje.

Naslednje tekmovanje je bilo v razvedrilni matematiki. Čeprav je v nazivu beseda razvedrilna, so naloge, ki jih rešujejo tekmovalci zelo zahtevne. Vsebinsko se prepletajo teme iz prostorske predstavljivosti, logike in matematike. Tekmuje se na šolskem in državnem nivoju. Peter je na državnem nivoju osvojil vse možne točke, za kar je prejel 1. nagrado in zlato priznanje. To je uspelo le štirim učencem v državi.

Ali nam lahko poveš, kateri polieder ti je ostal najbolj v spominu in zakaj?

Na tekmovanju ni bilo kakšnega posebnega poliedra, ki bi se mi posebej vtisnil v spomin, saj so vsi posebni in je vsak zgodba zase.

In že smo pri tekmovanju iz astronomije. To je veda o vesolju in je ena najstarejših znanstvenih področij, saj je človeka vedno zanimalo, kaj je “tam zgoraj”. Tudi na tem področju je Petrovo znanje izjemno. Ker je na državnem tekmovanju osvojil 3. mesto v državi in zlato priznanje, je bil povabljen na mednarodno tekmovanje iz astronomije pod okriljem Astronomskega observatorija Ruske akademije znanosti. Tudi v mednarodni konkurenci se je izvrstno odrezal, saj je v kategoriji 8. razredov zasedel četrto mesto in prejel zlato priznanje.

S področja astronomije zelo veliko veš. Š čim vse poglabljaš oz. razširjaš svoje znanje?

Veliko novega vidim in preberem na spletnih straneh, kot na primer nove formule, simulacije, kamor pogledam, če česa ne vem. Večina stvari je v angleščini. Najljubše revije nimam, toda laborant Janez Andoljšek mi je posodil nekaj številk revije Spika, imenuje pa se po zvezdi. Tu sem prebral veliko novega.

Kaj te v astronomiji še posebej zanima? Ali imaš mogoče doma teleskop? Kako pogosto opazuješ nebo?

Teleskopa nimam, nekoč pa bi si ga želel imeti, da bi se z njim naučil opazovati meglice, ozvezdja, zvezdne kopice in galaksije. Neba načrtno ne opazujem veliko, si pa včasih vzamem čas in opazujem zvezde. Bolje se spoznam na zimska ozvezdja, ki so nekoliko bolj znana od preostalih in sem jih začel opazovati šele to zimo. To so Orion, Dvojčka, Bik …

Kako bi dokazal, da je Zemlja okrogla in ne ploščata, kar so ljudje dolgo mislili?

To bi lahko dokazal tako, kot so že stari Grki. Če je Zemlja okrogla, lahko ob istem času vidimo na različnih krajih Sonce različno visoko. Kasnejše delo opravi le še matematika. Za nejeverne tomaže pa se jo lahko fotografira iz vesolja.

Letošnje tekmovanje iz znanja zgodovine je imelo naslov Ob 150-letnici prvega tabora na Slovenskem – od čitalniškega gibanja, besed, do taborov na Slovenskem. Učenci osmih razredov, med njimi tudi Peter Andolšek, so se spopadli z zgodovinskim obdobjem, ki ga še nismo obravnavali pri rednem pouku. Poglobiti so se morali v zahtevne tekste tega obdobja slovenske in evropske zgodovine. Ob natančnem, sprotnem delu na pripravah dodatnega pouka zgodovine je Peter pokazal najvišjo stopnjo sposobnosti samostojnega dela v šoli in doma. Na šolskem tekmovanju je dosegel bronasto priznanje in 1. mesto, na področnem v Kočevju je osvojil srebrno, na državnem v Domžalah se je uvrstil med najboljše zgodovinarje osnovnih šol v Sloveniji in dosegel zlato priznanje.

Ali nam lahko poveš kaj podobnosti med obdobjem, ki si ga raziskoval, in današnjim časom?

Da, lahko bi rekli, da se zgodovina ponavlja in le malo razlikuje. Mislim, da je bila narodna zavest Slovencev v drugi polovici 19. stol. močnejša kot danes.

Dandanes uporabljamo tudi tuje jezike, angleščina se vriva v pogovorni jezik, takrat pa je bila slovenščina del narodne zavesti kljub rabi nemščine.

Če pri astronomiji opazujemo in proučujemo stvari in pojave, ki so zelo daleč od nas, pa pri kemiji preučujemo sestavo, zgradbo, lastnosti in spremembe snovi, ki nas obdajajo. Pogledamo v posamezne snovi, jih razdelimo na najbolj osnovne delce in jih ponovno medsebojno povezujemo in raziskujemo. Tekmovanje iz kemije nosi ime po Fritzu Preglu, kemiku slovenskega rodu. Cilj tekmovanja je poglabljanje kemijskega znanja in ozaveščanje učencev o razumevanju narave, njenih procesov in zakonitosti. Peter si je s svojim izvrstnim znanjem zagotovil vstopnico na državno tekmovanje, kjer je dokazal, da mu reševanje zahtevnejših kemijskih problemov ne predstavlja nobenih težav. Osvojil je zlato Preglovo priznanje.

Zlato je več kot očitno tvoja kovina. Zanima nas, kako bi določil, kolikšno je število atomov v zrnu zlata?

Najprej bi stehtal maso zrna zlata in delil z maso enega atoma. Večino teh podatkov se da izpeljati iz periodnega sistema.

Kemija je tudi tesno povezava z okoljem. Na katerem področju meniš, da bi lahko naredili več za okolje?

Izboljšali bi lahko veliko stvari, predvsem na področju rastlinstva in živalstva. Mogoče to, da bi preprečili širjenje puščav in uvedli večjo predelavo odpadkov. Morali bi tudi ustaviti izumiranje rastlinskih in živalskih vrst, saj je bogastvo sveta ravno v biotski raznovrstnosti.

Peter je bil najboljši na šolskem in področnem tekmovanju iz fizike in se uvrstil na državno tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike za Stefanova priznanja. Državno tekmovanje iz fizike je trajalo kar 160 minut in je bilo sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega, to je reševanje različnih fizikalnih nalog, in praktičnega, kjer so morali tekmovalci rešiti eksperimentalno nalogo.

Nagrajeni osmošolci na velikem odru Gallusove dvorane CD (foto: Jan Šuntajs)

Dežuje in si brez dežnika. V katerem primeru boš manj moker: če hodiš počasi proti cilju ali če do cilja tečeš?

Ko hodiš, si bolj zravnan in se oblačila do prihoda v zavetje bolj zmočijo, kot pa če tečeš. Med tekom te zadane več kapljic zaradi bolj sklonjene drže, toda si manj časa izpostavljen dežju. Če bi hotel odgovoriti na to vprašanje, bi potreboval še podatke o hitrosti človeka, moči in naklonu dežja … Drugače mislim, da si manj moker, če tečeš.

Šolsko tekmovanje iz matematike se prične z mednarodnim tekmovanjem Kenguru, ki istočasno poteka v več kot 30 evropskih državah in tekmuje več kot 3 milijone osnovnošolcev in srednješolcev. Državno tekmovanje je slovensko, sestavljeno iz sklopa A, ki je sestavljen iz nalog izbirnega tipa, pri katerih z napačnim odgovorom dobiš negativne točke, in iz sklopa B, ki je sestavljen iz 3 nalog, kjer sta pomembna postopek reševanja in ugotovitve.

Na dan šolskega tekmovanja si bil na športnem dnevu v Planici in hkrati si tekmoval na OŠ v Kranjski Gori. Kako je bilo?

Po resnici povedano sem imel večjo željo smučati na Krvavcu, a od tam ni bil mogoč prevoz na tekmovanje, zato sem se odločil za Planico. Po zaključku skokov smo se z avtobusom odpeljali proti Kranjski Gori, kjer je pisalo še več drugih šol, ki so prav tako kot mi obiskale Planico. Bilo je dobro organizirano, saj smo odpisali in se takoj vrnili domov.

Poleg predstavljenih tekmovanj je Peter sodeloval še na tekmovanju Vesele šole, slovenščine in iz računalniškega razmišljanja Bober. Tudi na teh tekmovanjih je bil uspešen in tako pokazal, da ni le odličen naravoslovec, ampak mu je blizu tudi družboslovje in jezikoslovje. Skratka, vsestransko nadarjen učenec, za katerega lahko le upamo, da ostane med nami tudi potem, ko zaključi vsa šolanja.

Letos smo velikokrat slišali tvoje ime po šolskem radiu v povezavi: srebrno priznanje, uvrstitev na državno tekmovanje, zlato priznanje, zanima nas, kako se pripravljaš na tekmovanja, vložiš veliko truda ali enostavno snov obvladaš, kar tudi nekateri mislijo?

Odvisno je od snovi in vrste tekmovanja. Na primer za zgodovino se je treba pripravljati, saj dobiš veliko literature na izbrano temo, ki je letos še nismo obravnavali niti pri rednem pouku, zato je bilo potrebnih veliko priprav, pri matematiki pa manj, saj je važno le, da veš princip reševanja nalog.

Kakšni so občutki, ko izveš, da si osvojil zlato priznanje, in ko te ravnateljica povabi v svojo pisarno?

Glede rezultatov imam približen občutek že prej. Teste na državnem tekmovanju popravijo že isti večer, tako da za rezultate hitro izvem. Ker tako hitro popravljajo, včasih pride do napačno preštetih točk, kot se mi je zgodilo pri razvedrilni matematiki in pri matematiki. Šteli so mi okrog 15 točk premalo. Seveda sem pred rezultati tudi malo neučakan. Po navadi se zmotim pri najlažjih primerih, tako sem bil letos pri matematiki drugi, ker sem namesto krat uporabil deljeno. Za dosežek meni in mentorju ravnateljica podeli čokolado.

Imaš tudi odlične ocene. Kako in koliko se učiš? Katero tehniko učenja nam priporočaš?

Po resnici povedano se ne učim veliko, razen predmetov, kot so zgodovina in geografija, kjer obvezno vse preberem v učbeniku. Pomaga mi to, da že veliko poslušam pri pouku in doma le ponovim. Veliko snovi pa obdelam že prej, ker jih potrebujem za tekmovanje, tako da jih kasneje pri pouku že razumem. Rad pa si v učbeniku snov pogledam naprej, saj me zanima. Posebne tehnike učenja nimam.

Kateri predmet imaš najraje?

Niti ne vem… Učne snovi matematike, fizike in kemije, kot sem že prej povedal, veliko izvem s tekmovanj, zato mi je pouk manj zanimiv. Predmeti mi večinoma niso v izziv, razen družboslovni.

Peter v pogovoru z novinarkami Izo Kozina, Tino Novak in Lizo Gornik

Kaj najraje počneš v prostem času? Imaš kakšen hobi?

Veliko pomagam doma pri delu, se vozim s kolesom, računam. Velikokrat brskam po spletu, da bi izvedel še več s področja vesolja, in berem nove raziskave. Igram pa tudi klavir in orgle, ki se med seboj razlikujeta po funkciji in trdoti tipk. Orgle vadim v cerkvi na Velikih Poljanah in enkrat na mesec igram pri nedeljski sveti maši, ko spremljam pevski zbor. Rad zlagam tudi origami iz papirja.

Kje se vidiš v prihodnosti? Na katerem področju bi rad deloval?

O tem še nisem veliko razmišljal. Mogoče bolj na naravoslovnih področjih ali pa področjih astronomije in fizike.

V petek, 30. 5. 2019, je bil organiziran izlet v Benetke za učence, ki so se na matematičnem tekmovanju dobro odrezali. Eden izmed njih si tudi ti. Kako je bilo?

Bilo nas je okoli devetdeset. S potjo smo začeli v Ljubljani že zgodaj zjutraj in se vrnili pozno ponoči. Kljub temu da nas je bilo veliko, nisem nikogar poznal z ribniško-kočevskega konca, verjetno se ni nihče udeležil, saj je bil kriterij kar strog. Na šolskem tekmovanju iz matematike si moral imeti vse točke pa tudi na državnem si moral prekoračiti mejo. Videl sem veliko novega. Benetke obišče mnogo turistov, saj imajo ogromno znamenitosti, zato je na ulici manj domačinov kot turistov. Benetke so pač turistično mesto.

Peter Andolšek je zelo pronicljivega duha, zanesljiv, o vsem se stoodstotno prepriča in kar reče, to gotovo tako je. Svoje talente uspešno množi, je široko razgledan, pripravljen pomagati in sodelovati na različnih področjih, je resnicoljuben, pokončen in zanj že veljata Gregorčičeva verza: Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!

Člani novinarskega krožka in mentorji tekmovanj na OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica

Dostopnost